-
1 anvil
['ænvil](a block, usually of iron, on which metal objects (eg horse-shoes) are hammered into shape: the blacksmith's anvil.) nakovalo* * *[aenvil]nounnakovalo; anatomy nakovalceto be on the anvil — biti v delu, biti obravnavanbetween hammer and anvil — med dvema ognjema, med Scilo in Karibdo -
2 making
noun (the process of producing or forming something: glassmaking; ( also adjective) the road-making industry.) izdelovanje* * *[méikiŋ]nounizdelava, izdelek, izdelovanje; sestava, ustroj; plural zaslužek; plural bistvene lastnosti; plural vse surovine in dodatki potrebni za kaj -
3 work
[wə:k] 1. noun1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo2) (employment: I cannot find work in this town.) delo3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo2. verb1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu2) (to be employed: Are you working just now?) delati3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati•- - work- workable
- worker
- works 3. noun plural1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela•- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders* * *I [wə:k]noun(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra delain work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlena work of art — umetniško delo, umetninaearth works architecture zemeljska delairon works — talilnica železa, železarnaout works architecture zunanja delaupper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubowood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmetito be out of work — biti brez dela, biti brezposelnto be at work — delati, delovati, funkcioniratiit's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega delato give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti kogato get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delatito make sad work of it figuratively vse uničitito make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladatiII() [wə:k]1.transitive verbdelati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, gonitito work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garatito work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebeto work o.s. into a rage — pobesnetito work a change — izvršiti, povzročiti spremembocan you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delomservants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekočit is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delomto work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;2.intransitive verbdelati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delatiI tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečiloto work loose — zrahljati se (vijak itd.)that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni); -
4 out
(to allow to come in, go out: Let me in!; I let the dog out.) spustiti noter, izpustiti* * *I [áut]adjectivezunanji; sport ki ni na udarcu (kriket), ki ni na domačem igrišču, ki je izven igrišča; politics ki ni v vladi; ki odhaja (vlak)II [áut]adverb1.2.zunaj, zdoma ( he is ŋ zunaj je, ni ga doma);3.ne na delu ( a day ŋ prost dan);4.militaryna (bojnem) polju, nautical na morju;5.ne v zaporu ( out on bail na svobodi proti kavciji);6.priobčen (knjiga the book came out in June), predstavljen javnosti (dekle);7.odkrit ( the secret is ŋ tajna je prišla na dan);8.sportzunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran;9.politicsne v vladi ( the democrats are ŋ);10.ne v vaji ( my fingers are ŋ);11.porabljen, ne na zalogi ( the potatoes are ŋ);12.do kraja, čisto (to hear s.o. ŋ koga do kraja poslušati, tired ŋ čisto izčrpan);13.izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka);14.napačen, zmoten ( his calculations are ŋ njegovi računi so napačni);15.dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga);16.jasno, glasno ( to laugh ŋ glasno se zasmejati, speak ŋ! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!);17.aeronauticskončan (pogovor);18.raznoout and out — popolnoma, docelaout and about — (zopet) na nogah, pokonciout and away — daleč (najboljši itd.)to be out — miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašenthat is out! — ne pride v poštev!to be out for s.th. — iskati kaj, zavzeti se za kajto be out with s.o. — ne biti več prijatelj, biti hud na kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komout with him! — ven ga vrzi!III [áut]prepositioniz, ven, izven, zaradifrom out — iz, izvento be out of one's depth — ne znati dovolj; prevzeti seto be out of a thing — ne imeti več česa, zmanjkatito bo out of it — ne imeti pojma, ne biti vključenout of keeping with — neharmoničen, neprimerenout of place — ne na pravem mestu, neumestenout of the question — nemogoče, ne pride v poštevout of shape — izmaličen, v slabi kondicijiout of sorts — razdražljiv, sitenout of the way — odročen, nenavadenout of wedlock — nezakonski, ne v zakonu (otrok)out of one's own head — sam od sebe, na svojo pobudoeconomy out of stock — razprodan, ne več na zalogiIV [áut]interjectionpoberi se!, izgini!archaic out upon you! — sram te bodi!V [áut]1.transitive verb(s silo) ven vreči; knockoutirati;2.intransitive verbpriti na danVI [áut]nounzunanja stran; izhod (tudi figuratively)printing izpustitev besede ali besed v tekstu; American plural spor; American economy plural pošle zaloge ali blago; politics plural tisti ki niso na oblasti, opozicija; American at outs with everyone — z vsemi skregan -
5 spell
I [spel] past tense, past participle - spelt; verb1) (to name or give in order the letters of (a word): I asked him to spell his name for me.) črkovati2) ((of letters) to form (a word): C-a-t spells `cat'.) sestavljati (besede)3) (to (be able to) spell words correctly: I can't spell!) znati pravilno pisati4) (to mean or amount to: This spells disaster.) pomeniti•- speller- spelling II [spel] noun1) (a set or words which, when spoken, is supposed to have magical power: The witch recited a spell and turned herself into a swan.) magične besede2) (a strong influence: He was completely under her spell.) čarIII [spel] noun1) (a turn (at work): Shortly afterwards I did another spell at the machine.) delovna izmena2) (a period of time during which something lasts: a spell of bad health.) obdobje3) (a short time: We stayed in the country for a spell and then came home.) kratek čas* * *I [spel]1.nounčarovna beseda ali formula; urok, začaranost; figuratively čar, draž, mik, privlačnost, fasciniranjeto be under a spell — biti uročèn; biti očaranto cast a spell upon s.o. — uročiti, začarati koga;2.transitive verbočarati, fasciniratiII [spel]1.noundelovni čas, delo; kratek čas, kratka doba; čas, porabljen za neko delo; (delovna) izmena, posada, posad, ekipa; Australian pavza, počitek, prosti čas; American colloquially kratka razdalja; American colloquially napad (kašlja ipd.)by spells — izmenoma, v izmenahto give s.o. a spell — zamenjati koga pri deluwait (for) a spell! — počakaj trenutek (hip)!we had a spell of fine weather — imeli smo kratko dobo lepega vremena;2.transitive verb Americanzamenjati, izmenjati, nadomestiti koga pri deluto spell a horse — dati počitka konju; intransitive verb menjati posado; Australian napraviti pavzoIII [spel]transitive verbčrkovati, brati ali izgovarjati črko za črko; sestavljati besede; pravilno pisati; pomenitito spell backward — nazaj (narobe) črkovati, figuratively nobenih težav ne imeti s pravopisomto spell out, to spell over — čitati kaj črkovaje, figuratively s težavo dešifrirati -
6 heart
1. noun1) (the organ which pumps blood through the body: How fast does a person's heart beat?; ( also adjective) heart disease; a heart specialist.) srce2) (the central part: I live in the heart of the city; in the heart of the forest; the heart of a lettuce; Let's get straight to the heart of the matter/problem.) središče, jedro3) (the part of the body where one's feelings, especially of love, conscience etc are imagined to arise: She has a kind heart; You know in your heart that you ought to go; She has no heart (= She is not kind).) srce4) (courage and enthusiasm: The soldiers were beginning to lose heart.) srčnost5) (a symbol supposed to represent the shape of the heart; a white dress with little pink hearts on it; heart-shaped.) srce6) (one of the playing-cards of the suit hearts, which have red symbols of this shape on them.) srce•- - hearted- hearten
- heartless
- heartlessly
- heartlessness
- hearts
- hearty
- heartily
- heartiness
- heartache
- heart attack
- heartbeat
- heartbreak
- heartbroken
- heartburn
- heart failure
- heartfelt
- heart-to-heart 2. noun(an open and sincere talk, usually in private: After our heart-to-heart I felt more cheerful.) odkritosrčen pogovor- at heart
- break someone's heart
- by heart
- from the bottom of one's heart
- have a change of heart
- have a heart!
- have at heart
- heart and soul
- lose heart
- not have the heart to
- set one's heart on / have one's heart set on
- take heart
- take to heart
- to one's heart's content
- with all one's heart* * *[ha:t]nounsrce, srčni prekat; čud, duša; ljubezen, naklonjenost; usmiljenje, sočutje; hrabrost, srčnost; razum; jedro, središče, osrčje; srčevina, srčika (debla, rastline), srce (solate); bistvo, bit; srček, dragec, dragica; srčen, pogumen človek; predmet oblike srca; rodovitnost (zemlje); plural srčne karteafter one's own heart — po želji, kot srce poželiat heart — v duši, v srcu, po srcubless my heart! — za boga!from one's heart — iskreno, iz srcaheart of oak — srčika hrasta, figuratively srčen človek; leseno ladjevjethe land is in good heart — zemlja je rodovitna, ni izčrpanain one's heart of hearts — v dnu duše, zareslight of heart — vesel, brezbrižennautical my hearts! — tovariši!, pogumni fantje!near one's heart — všeč, pri srcuout of heart — malodušen; nerodoviten, izčrpan (zemlja)sick at heart — potrt, žalostensearchings of heart — tesnoba, sumto one's heart's content — do mile volje, kot srce poželiwith all one's heart — iz vsega srca, srčno radmedicine disordered heart — srčna nevroza;Z glagoli: to break s.o.'s heart — streti komu srceto clasp s.o. to one's heart — prižeti koga na srceto cut s.o. to the heart — zadeti koga v srce, užalitito do one's heart good — dobro deti, osrečitito give one's heart to s.o. — dati komu srceto grow out of heart — postajati malodušen; izčrpavati se (zemlja)have a heart! — usmili se!to have no heart — biti brez srca, neusmiljento have s.th. at heart — srčno kaj želetito have one's heart in one's mouth — v grlu stiskati, biti zelo prestrašento have s.o.'s good at heart — brigati se za dobro nekogato lay s.th. to heart — na srce položitito open one's heart to s.o. — razkriti komu srce, biti velikodušento put s.o. in good heart — razveseliti, razvedriti kogato put one's heart into s.th. — biti pri stvari z dušo in telesomto set one's heart on s.th. — iz vsega srca kaj želetito set one's heart at rest — umiriti se, pomiriti seto take s.th. to heart — k srcu si kaj gnati, v srce si vtisnitito take heart (of grace) — zbrati pogum, opogumiti seto win s.o.'s heart — srce osvojitiwhat the heart thinketh, the mouth speaketh — povedati, kar ti leži na srcu -
7 rest
I 1. [rest] noun1) (a (usually short) period of not working etc after, or between periods of, effort; (a period of) freedom from worries etc: Digging the garden is hard work - let's stop for a rest; Let's have/take a rest; I need a rest from all these problems - I'm going to take a week's holiday.) počitek2) (sleep: He needs a good night's rest.) spanje3) (something which holds or supports: a book-rest; a headrest on a car seat.) opora, naslon4) (a state of not moving: The machine is at rest.) mirovanje2. verb1) (to (allow to) stop working etc in order to get new strength or energy: We've been walking for four hours - let's stop and rest; Stop reading for a minute and rest your eyes; Let's rest our legs.) odpočiti se2) (to sleep; to lie or sit quietly in order to get new strength or energy, or because one is tired: Mother is resting at the moment.) počivati3) (to (make or allow to) lean, lie, sit, remain etc on or against something: Her head rested on his shoulder; He rested his hand on her arm; Her gaze rested on the jewels.) počivati4) (to relax, be calm etc: I will never rest until I know the murderer has been caught.) oddahniti si5) (to (allow to) depend on: Our hopes now rest on him, since all else has failed.) opreti (se)6) ((with with) (of a duty etc) to belong to: The choice rests with you.) biti odvisen (od)•- restful- restfully
- restfulness
- restless
- restlessly
- restlessness
- rest-room
- at rest
- come to rest
- lay to rest
- let the matter rest
- rest assured
- set someone's mind at rest II [rest]- the rest* * *I [rest]noun(nočni) počitek, počivanje, mirovanje, mir; spanje, odmor, oddih; večni počitek (mir); počivališče; dom, zavetišče, prebivališče; technical opora, opornik, podpornik; music pavza; (metrika) cezura; (redko) obnovljena močwithout rest — brez miru, brez odloga, nemudomaat rest — miren, nepremičen, mrtevrest room — soba za počivanje, dnevna soba; American toaletarest period sport odmor v igriday of rest — dan počitka, praznikto be at rest — mirovati, v miru počivati (o mrtvem); biti pomirjento come to rest — priti do miru, pomiriti seto go (to retire) to rest — iti k počitku, iti spatto lay to rest — položiti k (večnemu) počitku, zagrebsti, pokopatito set s.o.'s mind at rest — pomiriti, umiriti, utešiti, potolažiti kogato set a question at rest — odločiti, rešiti vprašanjeto take one's rest — počivati, iti k počitkuII [rest]intransitive verbmirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na), opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v); transitive verb pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na); upreti (pogled) na, vto rest oneself — odpočiti se, oddahniti sirest his soul! — mir, pokoj njegovi duši!to rest on (upon) one's oars — nehati veslati, figuratively počivati po napornem deluto rest on one's laurels figuratively počivati na svojih lovorikahare you rested? — si se odpočil?it rests with you to propose terms — vam je prepuščeno, da predlagate pogojethe burden rests upon him — breme odgovornosti leži, počiva na njemlet him rest in peace! — naj (on) v miru počiva!we stopped to rest the horses — ustavili smo se, da bi dali počitka konjemIII [rest]nounostanek; preostanek; ostalo, ostali; rezervni sklad, rezerva (zlasti v Bank of England); commerce zaključek bilance, delanje bilance, računski zaključek; tennis niz (dolga zaporednost) žogfor the rest — v ostalem, kar se ostalega tiče, gledé ostalega, sicerIV [rest]intransitive verbostati, preostati, biti preostanek (of česa)rest assured that I will do my best — bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v moji močito rest with — biti v rokah, biti odvisen odit rests with you to decide — vi odločite; vaša stvar je, da odločiteV [rest]nounhistory kavelj na oklepu srednjeveškega viteza, v katerega je zataknil svoje kopje pri napadu na nasprotnika -
8 hand
[hænd] 1. noun1) (the part of the body at the end of the arm.) roka2) (a pointer on a clock, watch etc: Clocks usually have an hour hand and a minute hand.) kazalec3) (a person employed as a helper, crew member etc: a farm hand; All hands on deck!) pomočnik4) (help; assistance: Can I lend a hand?; Give me a hand with this box, please.) pomoč5) (a set of playing-cards dealt to a person: I had a very good hand so I thought I had a chance of winning.) karte v roki6) (a measure (approximately centimetres) used for measuring the height of horses: a horse of 14 hands.) dlan (mera)7) (handwriting: written in a neat hand.) pisava2. verb(often with back, down, up etc)1) (to give (something) to someone by hand: I handed him the book; He handed it back to me; I'll go up the ladder, and you can hand the tools up to me.) izročiti2) (to pass, transfer etc into another's care etc: That is the end of my report from Paris. I'll now hand you back to Fred Smith in the television studio in London.) predati•- handful- handbag
- handbill
- handbook
- handbrake
- handcuff
- handcuffs
- hand-lens
- handmade
- hand-operated
- hand-out
- hand-picked
- handshake
- handstand
- handwriting
- handwritten
- at hand
- at the hands of
- be hand in glove with someone
- be hand in glove
- by hand
- fall into the hands of someone
- fall into the hands
- force someone's hand
- get one's hands on
- give/lend a helping hand
- hand down
- hand in
- hand in hand
- hand on
- hand out
- hand-out
- handout
- hand over
- hand over fist
- hands down
- hands off!
- hands-on
- hands up!
- hand to hand
- have a hand in something
- have a hand in
- have/get/gain the upper hand
- hold hands with someone
- hold hands
- in good hands
- in hand
- in the hands of
- keep one's hand in
- off one's hands
- on hand
- on the one hand... on the other hand
-... on the other hand
- out of hand
- shake hands with someone / shake someone's hand
- shake hands with / shake someone's hand
- a show of hands
- take in hand
- to hand* * *I [hænd]nounroka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar; plural mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov); theatre slang ploskanje, aplavz; stran, smerall hands — vsa posadka, vsi delavcion all hands — povsod, na vseh stranehat hand — blizu, pri rokiby hand — ročno, na roko (narejeno)figuratively clean hands — čiste roke, čista vestfrom second hand — iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričenheavy on hand — dolgočasen, mučenwith a high hand — drzno, predrzno, nadutohand over hand ( —ali fist) — preprijemanje (pri plezanju); figuratively na vrat na nos, hitro, igrajein hand — v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v rokinear at hand — pri roki, blizua niggling hand — nečitljiva pisava, čačkaan old hand — strokovnjak, star lisjakoff hand — nepripravljen, brez obotavljanja, desna stranhands off! — roke proč!on hand — v roki, na zalogi, v breme, prisoten; American pri roki, pri sebiout of hand — nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divjihands up! — roke kvišku!a slack hand — brezdelje, brezbrižnostto (one's) hand — pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolagounder the hand — pod roko, skrivajunder the hand of — podpisani...the upper hand — premoč, nadvladaZ glagoli: to ask for a girl's hand — prositi dekle za roko, zasnubitito be on s.o.'s hands — biti komu na vratu, skrbito come to hand — priti v roke, dospetito change hands — menjati lastnika, priti v druge roketo fall into s.o.'s hands — priti komu v rokefiguratively to feed out of s.o.'s hand — komu iz rok jestito get s.o. in hand — dobiti koga v roketo get off one's hands — otresti se česa, znebiti seto get out of hand — iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nadto give one's hand to — poročiti se s kom, roko komu datito give one's hand on a bargain — v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubitito give s.o. a free hand — dati komu proste roketo give s.o. a hand — iti komu na roko, pomagati, ploskati komuto go hand in hand with figuratively & literatureeral v korak s kom stopatito have a hand for — biti spreten, nadarjen za kajto have o.s. well in hand — dobro se obvladatito have time on one's hands — ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časato let one's temper get out of hand — ne obvladati se, podivjatito lay hands on — vzeti, najti, roko na kaj položitito lay hands on o.s. — roko nase položiti, napraviti samomorto put one's hand in one's pocket — seči v žep, prispevati v denarjufiguratively to put one's hands on — najti, spomniti seto put ( —ali set, turn) one's hands to — v roke vzeti, poprijeti seto shake s.o. by the hand — stisniti komu rokoto show one's hand — ali to have a show of hands figuratively odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namenit shows a master's hand — mojstrsko je, kaže na mojstrato take s.o. by the hand — koga za roko prijeti, figuratively vzeti koga pod svoje okriljeto take in hand — vzeti v roke, lotiti seto take s.th. off one's hands — kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebifiguratively to wash one's hands of — umiti si roke, odkloniti odgovornostto win hands down — z lahkoto dobiti, igraje zmagatiII [hænd]transitive verbvročiti, podati; voditi za roko, spremiti; podati roko v pomoč; ravnati s, znautical zviti jadra; American slang to hand it to s.o. — nekomu povedati, komu poročatiAmerican slang you must hand it to him — to mu moraš pustiti, to mu moraš priznatito hand s.o. in (out of) the car — pomagati komu v avto (iz avta) -
9 ride
1. past tense - rode; verb1) (to travel or be carried (in a car, train etc or on a bicycle, horse etc): He rides to work every day on an old bicycle; The horsemen rode past.) peljati se, jezditi2) (to (be able to) ride on and control (a horse, bicycle etc): Can you ride a bicycle?) jezditi, peljati se3) (to take part (in a horse-race etc): He's riding in the first race.) tekmovati4) (to go out regularly on horseback (eg as a hobby): My daughter rides every Saturday morning.) jezditi2. noun1) (a journey on horseback, on a bicycle etc: He likes to go for a long ride on a Sunday afternoon.) ježa, vožnja2) (a usually short period of riding on or in something: Can I have a ride on your bike?) vožnja•- rider- riding-school* * *I [ráid]nounjahanje, ježa; vožnja na biciklu, na javnih prometnih sredstvih (avto itd.); jezdna, jahalna pot; military skupina jezdecev rekrutovit is a penny ride to X. — vožnja do ɔ. stane en penito take s.o. for a ride — peljati koga z avtom, vzeti ga na vožnjo z avtom; American slang (od)peljati koga z avtom z namero, da ga ubijemo; speljati na led koga, potegniti kogaII [ráid]1.intransitive verbjahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad); ležati, mirovati, počivati (on na); obračati se (on na); tehtati v jahalni obleki; American slang pustiti (stvari) tečihe rides well — on dobro jaha, je dober jezdecto ride on s.o.'s knees — jahati komu na kolenihdo you mind riding with your back to the engine? — vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?to ride for a fall — vratolomno jezditi (jahati), figuratively nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)to ride to hounds — goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), lovitilet it ride! American slang pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!to ride and tie — izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figuratively menjavati se pri delu;2.transitive verbjahati ( a horse — konja), jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti; American prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)to ride a bicycle — voziti kolo, peljati se na kolesuto ride the high horse figuratively oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovatito ride a hobby figuratively (za)jahati svojega konjičkato ride a joke to death — ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)to ride shank's mare slang pešačitito ride the waves — jahati ali plavati na valovih; -
10 over
['əuvə] 1. preposition1) (higher than; above in position, number, authority etc: Hang that picture over the fireplace; He's over 90 years old.) nad2) (from one side to another, on or above the top of; on the other side of: He jumped over the gate; She fell over the cat; My friend lives over the street.) prek3) (covering: He put his handkerchief over his face.) prek4) (across: You find people like him all over the world.) po5) (about: a quarrel over money.) glede, okrog6) (by means of: He spoke to her over the telephone.) po7) (during: Over the years, she grew to hate her husband.) v teku8) (while having etc: He fell asleep over his dinner.) v času2. adverb1) (higher, moving etc above: The plane flew over about an hour ago.)2) (used to show movement, change of position: He rolled over on his back; He turned over the page.)3) (across: He went over and spoke to them.)4) (downwards: He fell over.)5) (higher in number etc: for people aged twenty and over.)6) (remaining: There are two cakes for each of us, and two over.)7) (through from beginning to end, carefully: Read it over; Talk it over between you.)3. adjective(finished: The affair is over now.) nad4. noun((in cricket) a certain number of balls bowled from one end of the wicket: He bowled thirty overs in the match.) število metov5. as part of a word1) (too (much), as in overdo.)2) (in a higher position, as in overhead.)3) (covering, as in overcoat.)4) (down from an upright position, as in overturn.)5) (completely, as in overcome.)•- over all
- over and done with* * *I [óuvə]adjectivezgornji, vrhnji; višji, zunanji, čezmeren (običajno skupaj s pridevnikom)II [óuvə]adverb1.preko, pre- (z glagoli: to paint s.th. ŋ preslikati kaj, he jumped ŋ preskočil je);2.figurativelyna drugo stran, k drugi stranki ( they went over to the enemy prešli so k sovražniku);3.sem, semkaj (come ŋ! pridi sem!);4.tam (preko), na drugi strani ( over there tamle, American colloquially v Evropi);5.(prav) nad ( the bird is directly over us ptič je prav nad nami);6.znova ( ten times ŋ desetkrat zapovrstjo);7.pretirano, čezmerno ( over polite pretirano vljuden);8.mimo, gotovo, končano ( the lesson is ŋ šolska ura je končana);razno: over again — še enkrat, znovaover and above — vrhu tega, skrajno, prevečall over — povsod, popolnoma, končanslang to be all over s.o. (s.th.) — biti vzhičen nad kom (čim)colloquially to get s.th. over with — končati kajeconomy carried over — prenosIII [óuvə]preposition1.čez ( a bridge over the river);2.pri ( over the fire pri ognju, pri kaminu);3.po ( all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu);4.onkraj, na drugi strani ( over the sea onkraj morja);5.pri ( he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja);6.nad ( to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom);7.več kakor, čez ( over a mile čez miljo, over a week več kot teden);8.(časovno) prek, v času ( over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic);razno: hand over hand — s preprijemanjem (pri plezanju), figuratively vztrajno, hitro napredujočover the top — ne glede na kaj, brez ozira na kajover the way — nasproti, na drugi straniover one's head — nerazumljiv, pretežekIV [óuvə]noundodatek, presežek; military predolg strel; sport število metov ali igra med dvema izmenama (kriket) -
11 waste
[weist] 1. verb(to fail to use (something) fully or in the correct or most useful way: You're wasting my time with all these stupid questions.) zapravljati2. noun1) (material which is or has been made useless: industrial waste from the factories; ( also adjective) waste material.) odpadki; odpaden2) ((the) act of wasting: That was a waste of an opportunity.) zapravljanje3) (a huge stretch of unused or infertile land, or of water, desert, ice etc: the Arctic wastes.) pustinja•- wastage- wasteful
- wastefully
- wastefulness
- waste paper
- wastepaper basket
- waste pipe
- waste away* * *I [wéist]1.nounrazsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast; obsolete opustošenje, razdejanje; juridically škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje; geology mel, melišče; velika površina ( of waters vodá)to go ( —ali to run) to waste — tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekatiwilful waste makes woeful want — kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja;2.adjectivepust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočenwaste land — pustina, pustota, neobdelana zemljawaste materials — odpadni material, odpad(ki)waste paper — makulaturni papir, odpadki papirjato lie waste — biti (ležati) neobdelan, neizkoriščenII [wéist]1.transitive verbrazsipavati, zapravljati (denar, moč), tratiti (čas) zaman; trošiti, ne izkoristiti (prilike); slabiti, poslabšati; pustiti, da (kaj) propade; zapustiti (posestvo, zemljo itd.) zaradi nemarnosti; American zamuditi ( an opportunity priliko); (o)pustošiti, razoratito be wasted — biti brezkoristen, neuporaben; ostati brez učinka (on na)this is wasted on me — iz tega si nič ne storim, tega mi ni mar;2.intransitive verbslabeti, upadati, propadati, pojemati, izgubiti na teži (s treningom); trošiti se, razsipavati se, tratiti se, zapravljati se; biti zapravljiv, trošiti denar; izgubljati se, izginjati; giniti; obsolete minevati (čas)the day wastes obsolete dan se nagiblje h krajuto waste away — hirati; figuratively pojemati, upadatiwaste not, want not — varčuj, kadar imaš, da ne boš brez v potrebi -
12 set
[set] 1. present participle - setting; verb1) (to put or place: She set the tray down on the table.) postaviti2) (to put plates, knives, forks etc on (a table) for a meal: Please would you set the table for me?) pogrniti3) (to settle or arrange (a date, limit, price etc): It's difficult to set a price on a book when you don't know its value.) določiti4) (to give a person (a task etc) to do: The witch set the prince three tasks; The teacher set a test for her pupils; He should set the others a good example.) dati5) (to cause to start doing something: His behaviour set people talking.) sprožiti6) ((of the sun etc) to disappear below the horizon: It gets cooler when the sun sets.) zaiti7) (to become firm or solid: Has the concrete set?) strditi se8) (to adjust (eg a clock or its alarm) so that it is ready to perform its function: He set the alarm for 7.00 a.m.) naravnati9) (to arrange (hair) in waves or curls.) nakodrati, urediti10) (to fix in the surface of something, eg jewels in a ring.) vstaviti11) (to put (broken bones) into the correct position for healing: They set his broken arm.) naravnati2. adjective1) (fixed or arranged previously: There is a set procedure for doing this.) ustaljen2) ((often with on) ready, intending or determined (to do something): He is set on going.) odločen3) (deliberate: He had the set intention of hurting her.) odločen4) (stiff; fixed: He had a set smile on his face.) tog5) (not changing or developing: set ideas.) tog6) ((with with) having something set in it: a gold ring set with diamonds.) z vdelanim (diamantom itd.)3. noun1) (a group of things used or belonging together: a set of carving tools; a complete set of (the novels of) Jane Austen.) zbirka2) (an apparatus for receiving radio or television signals: a television/radio set.) aparat3) (a group of people: the musical set.) skupina4) (the process of setting hair: a shampoo and set.) friziranje5) (scenery for a play or film: There was a very impressive set in the final act.) scenografija6) (a group of six or more games in tennis: She won the first set and lost the next two.) niz•- setting- setback
- set phrase
- set-square
- setting-lotion
- set-to
- set-up
- all set
- set about
- set someone against someone
- set against someone
- set someone against
- set against
- set aside
- set back
- set down
- set in
- set off
- set something or someone on someone
- set on someone
- set something or someone on
- set on
- set out
- set to
- set up
- set up camp
- set up house
- set up shop
- set upon* * *I [set]nounpoetically sončni zahod; neko število enakih oseb, stvari, ki spadajo skupaj, tvorijo celoto; krog, družba (ljudi), klika; garnitura, serija, niz, servis; tennis set, partija (6 iger); commerce kolekcija; radijski, televizijski aparat, naprava, pribor; vsa ladijska jadra; printing zlog; theatre oprema odra; frizura, pričeska; sadika, nasad (jajc); plesni pari; figura pri četvorki; hunting nepremična stoja psa pred divjačino; (o glavi) drža, držanje; (o obleki) kroj, pristajanje; (o toku, vetru) smer; (o tekočini) trdnost; nagnjenost, tendenca ( towards k, proti); figuratively oster napad, zadnja plast (malte na zidu)a set of contradictions — niz, vrsta protislovij, nasprotijset of swindlers — banda, klika sleparjevdead set hunting nepremična stoja psa, ki naznanja divjačinofull set of bill of lading commerce sklop (komplet) ladijskega tovornega lista (konosamenta)the racing set — krog ljudi, ki se zanimajo za konjske dirketo make a dead set at figuratively čvrsto popasti, zgrabiti koga; (o ženski) loviti koga, skušati (truditi se) osvojiti kogaII [set]adjectivedoločen, odrejen (čas), ustaljen, predpisan; pravilen, konvencionalen; tog, nepremičen; stalen (o ceni); American trmast; premišljen, pripravljen (govor); zaseden ( with z), zavzet, (popolnoma) zaposlen, okupiran (on, upon s.th. s čim)set piece — (gradbeni) oder, na katerem se delajo razne figure za ognjemetset phrase — ustaljen izraz (reklo, fraza)set scene — kulise, sestavljene iz bolj ali manj gotovih delovset speech — vnaprej pripravljen, naštudiran govorset time — dogovorjen (odrejen, določen) časwell-set — stasit, lepe rasti, postavenwell set up in wine — dobro založen, oskrbljen z vinomI am set on s.th. — srčno si želim česa, mnogo mi je do česa, hlepim po čemIII [set]1.transitive verbpostaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za); naščuvati (at s.o. proti komu); razpisati (nagrado) (on na); stisniti (zobe); theatre uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj ( with z); sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla ( with z);2.intransitive verbzaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figuratively); ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati ( from od, iz); gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za); lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno oblikoto set afoot (on foot) — začeti, pripraviti (kaj)to set s.o. against — nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje zato be set on (upon) s.th. — trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kajto set the axe to s.th. — začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kajto set books to be read — določiti knjige, ki jih je treba prebratithis hat set me back a pound slang ta klobuk me je stal en funtto set bounds to s.th. — omejiti kajto set one's cap at colloquially prizadevati si pritegniti (snubca)to set close printing staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedamito set at defiance — izzvati, kljubovatito set a dog on s.o. — spustiti, naščuvati psa na kogato set persons by the ears (at variance, at loggerheads) — izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebito set s.o. at ease — pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)to set an end to s.th. — napraviti konec čemuto set eyes on s.th. — upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kajto set one's face against colloquially odločno se upreti, zoperstavitihow far did I set you? — (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?to set the fashion — dajati, uvesti, diktirati modo (ton)to set s.o. on his feet — postaviti koga na noge (tudi figuratively)to set fire to (at) s.th. — podnetiti, zažgati kajto set s.th. on fire — požgati, zažgati kajto set the Thames on fire figuratively napraviti nekaj osupljivegato set foot in a house — prestopiti prag hiše, vstopiti v hišoto set on foot — postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tekto set foot on s.th. — stopiti na kajto set one's hand to s.th. — podpisati kaj, zapečatiti kajto set one's house in order — spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figuratively spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reformeto set a lady's hair — urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko damito set one's heart (one's mind) to s.th. — poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kajto set s.o.'s heart at rest — napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti kogato set at large — dati prostost, izpustiti, osvoboditito set ono's life on a chance figuratively staviti svoje življenje na kockoto set s.th. in a proper light — postaviti kaj v pravo lučto set little (much) by s.th. — malo (visoko) kaj cenitito set s.o. at naught — rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na kogato set o.s. against s.th. — upreti se, zoperstaviti se čemuto set o.s. — lotiti se; sport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za startto set the pace — regulirati korak, hojo; dajati taktto set paper colloquially napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpituto set pen to paper — lotiti se pisanja, začeti pisatito set the police after s.o. — poslati policijo za komto set a price on s.th. — določiti čemu ceno, naložiti ceno za kajto set a price on s.o.'s life (head) — razpisati nagrado na glavo kake osebeto set s.th. before the public — prinesti kaj pred javnostto set a razor — nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenjuto set s.o. at rest — pomiriti, umiriti kogato set s.o. right — popraviti, korigirati kogato set right (to rights, in order) — spraviti v red, popravitito set sail — dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morjuto set seal to s.th. — staviti pečat na kajto set shoulder to the wheel figuratively pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotitito set spies on s.o. — vohuniti za komto set spurs to the horse — z ostrogami spodbosti konja, spodbujatito set a stake into the ground — zabiti kol v tla, v zemljohis star sets figuratively njegova zvezda zahajato set store by s.th. slang visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemuto set a task — dati, naložiti nalogoto set one's teeth — stisniti zobe (tudi figuratively)to set s.o.'s teeth on edge — izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živceto set s.o. thinking — dati komu mislitito set at variance — spreti, razdvojitito set s.o. in the way — pokazati komu pot, spraviti koga na pravo potto set s.o. on his way archaic spremiti koga del (kos) potito set wide printing staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedamito set one's wits to a question — iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problemto set the watch nautical postaviti straže na njihova mestato set s.o. to work — spraviti koga k deluto set o.s. to work — lotiti se dela -
13 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja) -
14 soldier
['səul‹ə](a member (usually male) of an army, often one who is not an officer: The boy wants to be a soldier when he grows up.) vojak* * *I [sóuldžə]nounvojak, borec; figuratively odličen vojaški poveljnik; nautical slang mornar, ki se izogiblje delu, zmuznè, zabušant; slang posušen slaniksoldier of fortune — vojak najemnik; pustolovec, ki služi vsakomur, ki mu plačasoldier's heart medicine nervozno srce, srčna nevrozasoldier's medal American military medalja za hrabrostcommon soldier, private soldier — navaden vojak, prostak, borecold soldier figuratively oseba ali stvar, ki je svoje odslužila; izkušen človekto play the old soldier, to come the old soldier over s.o. slang hoteti (skušati) komu kaj natvestiII [sóuldžə]intransitive verbslužiti vojaščino, biti vojak; nautical slang izogibati se dolžnostim, biti zmuznè, zabušant -
15 at
[æt]( showing)1) (position: They are not at home; She lives at 33 Forest Road) v, na2) (direction: He looked at her; She shouted at the boys.) na, proti3) (time: He arrived at ten o'clock; The children came at the sound of the bell.) ob4) (state or occupation: The countries are at war; She is at work.) v, na5) (pace or speed: He drove at 120 kilometres per hour.) na6) (cost: bread at $1.20 a loaf.) po•- at all* * *[æt, ət]prepositionob, pri, zraven; proti, k, v, na; zato aim at s.th. — meriti na kajall at once — nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega nebato be at s.th. — ukvarjati se s čimat the bottom — na dnu, spodajto receive s.th. at s.o.'s hands — dobiti kaj od kogato be hard at s.th. — naporno delati, truditi se s čimto laugh at s.o. — posmehovati se komuat loggerheads — v sporu, sprtat most — največ, kvečjemunot at all — sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)at one — složno, sporazumnoat school — v šoli, pri poukuat sight — na pogled, po videzuat stake — v nevarnosti, na kockiat that — vrh tega, poleg tega; kljub temuwhat are you at? — kaj počneš? -
16 danger
['dein‹ə]1) (something that may cause harm or injury: The canal is a danger to children.) nevarnost2) (a state or situation in which harm may come to a person or thing: He is in danger; The bridge is in danger of collapse.) nevarnost•* * *[déindžə]noun(to za) nevarnost; grožnja, pretnjato run the danger, to run into danger — izpostaviti se nevarnosti -
17 harness
1. noun(the leather straps etc by which a horse is attached to a cart etc which it is pulling and by means of which it is controlled.) konjska zaprega2. verb1) (to put the harness on (a horse).) vpreči (konja)2) (to make use of (a source of power, eg a river) for some purpose, eg to produce electricity or to drive machinery: Attempts are now being made to harness the sun as a source of heat and power.) izkoristiti naravno silo* * *I [há:nis]nounkonjska zaprega; listno brdo pri statvah; nosilno ogrodje pri nahrbtniku; jermenje pri padalu; history oklepdouble harness — dvovprega, humorously zakonski jaremfiguratively in harness — vprežen v deloto work ( —ali run, mark) in double harness — delati s partnerjem, imeti partnerja pri delu; figuratively poročiti se, biti poročenII [há:nis]transitive verbvpreči, okomatati; izkoristiti naravno silo (reke, slapa itd.) -
18 lie down
(to take a flat or horizontal position: The man lay down; My hair won't lie down.) leči* * *intransitive verb leči, zlekniti seto lie down on the job — biti malomaren, izogniti se deluto take it lying down — ne upirati se, pogoltniti (žaljivke, poraz) -
19 sit on
intransitive verb pripadati kaki skupini in sodelovati v njenem delusit on a commission — biti član komisije; vestno se lotiti, resno se posvetiti; tiščati, pritiskati (s.o. na koga)the crime sit ons heavy on his conscience — zločin mu teži vest; slang grajati, oštevati, zmerjatito sit on on — ostati, sedeti še naprej -
20 slave
[sleiv] 1. noun1) (a person who works for a master to whom he belongs: In the nineteenth century many Africans were sold as slaves in the United States.) suženj2) (a person who works very hard for someone else: He has a slave who types his letters and organizes his life for him.) suženj2. verb(to work very hard, often for another person: I've been slaving away for you all day while you sit and watch television.) garati- slavery* * *[sléiv]1.nounsuženj, sužnja (tudi figuratively); hlapec; obsolete malopridnež, lopovto make a slave of s.o. — zasužnjiti kogato work like a slave — delati, garati kot suženj (kot črna živina);2.intransitive verbdelati kot črna živina, garati, ubijati se z delom, biti za sužnja; transitive verb (redko) zasužnjitito slave one's guts out slang garati kot suženj (črna živina), pretegniti se pri deluto slave o.s. to death — ubijati se z delom;3.adjectivesuženjski
- 1
- 2
См. также в других словарях:
délo — a s (ẹ) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
v — [vé in vǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, v véja tudi v ja (ẹ̄; ǝ̏) triindvajseta črka slovenske abecede: napiši v; veliki V // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izgovoriti v ◊ lingv. dvoustnični v; obl. V izrez izrez v obliki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motíti — in mótiti im nedov. (ȋ ọ) 1. delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj: tu te ne bo nihče motil; bojim se, da me bo to motilo pri pisanju; motiti koga pri delu, jedi, učenju; motiti koga s klepetanjem / motiti koga v premišljevanju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glédati — am nedov., gléj in glèj gléjte, stil. glédi glédite (ẹ ẹ̑) 1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nôga — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi nógo nóge (ó) 1. okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanje: noga ga boli; noge so se mu od strahu šibile, tresle; iztegniti, skrčiti noge; umivati si noge; zlomiti si nogo, obe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rób — 1 a m, mn. robóvi stil. róbi; mest. mn. stil. robéh; im., tož. dv. stil. robá (ọ̑) 1. skrajni zunanji del česa: rob tkanine se cefra; obrezati, utrditi, zgladiti rob; zakriti rob obloge z letvico; pola papirja z nazobčanim robom; robovi deske /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úren — 1 rna o prid. (ȗ) nanašajoč se na uro: urni mehanizem; urna verižica / vrteti se v smeri urnega kazalca od leve proti desni; urni stolp stolp z uro; urni žepek telovnika žepek za žepno uro / urna zmogljivost stroja zmogljivost stroja na uro ◊… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vplív — a m (ȋ) 1. tako delovanje na koga, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju: preprečiti vpliv delomrznežev na pridne delavce; proučevati vpliv družine, okolja; učiteljev vpliv na učence / priti pod vpliv koga; spraviti koga pod … Slovar slovenskega knjižnega jezika